JOS: Praktični nasveti in izkušnje s terena

V prejšnjem prispevku smo govorili o sklopki in zavori vitla ter njunem pomenu za varno in zanesljivo delo v gozdu. Tokrat se bomo posvetili še enemu ključnemu elementu vsakega vitla – vrvi. Sam vitel brez ustrezne vrvi uporabniku v gozdu ne pomeni veliko. Prav vrv je tista, ki predstavlja neposredno povezavo med vitlom in lesom, ki ga spravljamo iz gozda. Zato je pomembno, da poznamo njene lastnosti, omejitve in osnovna pravila vzdrževanja.

JEKLENA ŽIČNA VRV NI POTROŠNI MATERIAL

Jeklena žična vrv je strojni element.

To poudarjam zato, ker jo uporabniki pogosto obravnavajo kot običajen potrošni material, v resnici pa zahteva podobno pozornost kot na primer ležaji, verige ali drugi pomembni sestavni deli strojev.

Osnovo vrvi predstavljajo jeklene žice ustrezne natezne trdnosti, ki so spletene v pramene, ti pa nato okoli jedra tvorijo vrv. Način pletenja je odvisen od namena uporabe, zato poznamo različne konstrukcije vrvi za različne obremenitve in delovne pogoje.

KAKŠNO JEDRO IMA VRV?

V preteklosti so imele številne vrvi jedro iz konoplje, ki je skrbelo za notranje mazanje vrvi. Takšne vrvi so bile praviloma mehkejše in bolj prilagodljive, vendar tudi manj odporne na velike obremenitve.

Danes se pri gozdarskih vitlih in žičnicah skoraj izključno uporabljajo vrvi s kovinskim jedrom.

Jedro je sestavljeno iz posebnega pramena jeklenih žic, ki bistveno poveča minimalno raztržno silo vrvi. To omogoča uporabo tanjših vrvi tudi pri večjih vlečnih silah vitla.

Prednosti so očitne:

  • manjši premer vrvi,
  • večja kapaciteta bobna,
  • manjša teža,
  • lažje delo za uporabnika.

Spet pridemo do ergonomije: tanjša vrv pomeni lažje rokovanje in več vrvi na bobnu.

KAJ PA DVAKRAT KOMPAKTIRANE VRVI?

V praksi pogosto slišim izraz »dvakrat valjana vrv«. Če sem nekoliko neposreden, gre v večini primerov za napačno poimenovanje. Dvakrat valjanih vrvi praktično ni, obstajajo pa dvakrat kompaktirane vrvi. Pri enem izmed načinov dvojnega kompaktiranja se najprej kompaktirajo posamezni prameni. Šele nato se iz njih splete vrv, ki se ponovno kompaktira še kot celota.

Tak postopek zahteva bistveno več dela in tehnologije, zato so takšne vrvi dražje. Njihova glavna uporaba je predvsem pri nosilnih vrveh žičnic, kjer so zahteve glede trdnosti in življenjske dobe še posebej visoke.

KAKŠNA MORA BITI RAZTRŽNA SILA VRVI?

Varnostni predpisi določajo, da mora biti minimalna raztržna sila vrvi (MBF) najmanj dvakrat višja od največje vlečne sile vitla. To pomeni, da izbira vrvi ni prepuščena naključju. Pri nakupu je zato vedno treba preveriti:

  • premer vrvi,
  • konstrukcijo vrvi,
  • minimalno raztržno silo,
  • združljivost z vlečno silo vitla.

Varnost mora biti vedno na prvem mestu.

KAKO PODALJŠATI ŽIVLJENJSKO DOBO JEKLENE VRVI?

Na življenjsko dobo vrvi vpliva več dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so:

  • pravilno navijanje na boben,
  • ustrezen premer bobna,
  • dovolj velike vrvenice,
  • redno mazanje,
  • pravilna uporaba.

Vrv mora biti vedno trdno navita na boben. Slabo navita vrv se pri obremenitvi zajeda med spodnje sloje, kar povzroča poškodbe in skrajšuje življenjsko dobo.

Prav tako je pomembno redno mazanje. Vsaka vrv je sicer že namazana med proizvodnjo, vendar se mazivo med uporabo postopoma izrablja. Za dodatno vzdrževanje priporočam uporabo maziv v spreju za verige koles ali motornih koles. Takšna maziva dobro prodirajo v notranjost vrvi, zmanjšujejo trenje med posameznimi žicami in preprečujejo notranjo korozijo. Prav notranja korozija je pogosto eden izmed glavnih razlogov za prezgodnje pretrganje vrvi. Ob rednem delu priporočam mazanje približno enkrat mesečno.

JEKLENA ALI SINTETIČNA VRV?

V zadnjih desetletjih so se v gozdarstvu pojavile tudi vrvi iz umetnih vlaken.

Najbolj poznane so vrvi iz vlaken Dyneema®, ki izvirajo iz Nizozemske in so bile prvotno razvite za uporabo v navtiki. Njihova največja prednost je izjemno majhna masa. Prav zaradi tega so se pokazale kot zelo zanimiva alternativa jeklenim vrvem tudi v gozdarstvu.

PREDNOSTI SINTETIČNIH VRVI

Glavne prednosti sintetičnih vrvi so:

  • bistveno manjša teža,
  • lažje rokovanje,
  • večja ergonomija,
  • višja minimalna raztržna sila,
  • enostavno popravilo v primeru pretrganja.

V številnih primerih imajo sintetične vrvi celo 15 % ali več višjo minimalno raztržno silo kot primerljive jeklene vrvi. Pomembna prednost je tudi varnost. Če se sintetična vrv pretrga na sredini, zaradi svoje nizke mase običajno ne zaniha po zraku tako agresivno kot jeklena vrv. Seveda pa nevarnost še vedno predstavljajo verige, drsniki in drugi kovinski elementi, ki ostanejo pod obremenitvijo.

OMEJITVE SINTETIČNIH VRVI

Kljub številnim prednostim sintetične vrvi niso idealna rešitev za vse razmere. Njihova največja slabost je občutljivost na:

  • ostre robove,
  • kamenje,
  • drgnjenje po skalah,
  • mehanske poškodbe.

Zaradi tega njihova uporaba zahteva več pozornosti in pravilno rokovanje.

Pomemben dejavnik ostaja tudi cena. Čeprav so danes precej dostopnejše kot pred dvajsetimi leti, so še vedno približno trikrat dražje od primerljivih jeklenih vrvi.

KJE SE SINTETIČNE VRVI ŠE POSEBEJ IZKAŽEJO?

Danes jih pogosto uporabljamo pri podiranju dreves z vitlom. Ker so lahke, je delo z njimi bistveno manj naporno, njihovo nameščanje visoko v krošnjo pa precej enostavnejše. Zaradi tega postajajo vse bolj priljubljena izbira pri zahtevnejših gozdarskih opravilih.

KAKŠNO DOLŽINO VRVI IZBRATI?

Poleg vrste vrvi je pomembna tudi njena dolžina. Izbrati je treba:

  • ustrezen premer,
  • ustrezno minimalno raztržno silo,
  • ustrezno dolžino.

Kot sem že omenil v enem izmed prejšnjih prispevkov, predolga vrv pogosto povzroča več težav kot koristi. Na bobnu se težje enakomerno navija, pogosteje prihaja do poškodb in v praksi se vrv pogosto pretrga nekje na sredini. Poleg tega več vrvi na bobnu pomeni manjšo vlečno silo. Zato je pogosto bolj smiselno uporabiti podaljšek vrvi, kot pa ves čas delati s predolgo glavno vrvjo.

NE POZABIMO NA OSNOVE

Naj za konec ponovno poudarim nekaj osnovnih pravil:

  • vrv mora biti vedno trdno navita na boben,
  • poškodovano vrv je treba pravočasno zamenjati,
  • vrv je treba redno mazati,
  • pri delu je treba preprečevati drgnjenje po ostrih robovih,
  • uporabljati je treba vrv, ki ustreza vlečni sili vitla.

Pravilno izbrana in vzdrževana vrv ne pomeni le daljše življenjske dobe opreme, temveč predvsem varnejše delo v gozdu.

V naslednjem prispevku se bomo posvetili končnikom, drsnikom in drugim elementom, ki pomembno vplivajo na učinkovitost, varnost in življenjsko dobo celotnega sistema za spravilo lesa.