KAKO PRAVILNO IZBEREM USTREZEN GOZDARSKI VITEL 2. del
JOS: Praktični nasveti in izkušnje s terena
Kot sem napovedal v otvoritvene prispevkov rubrike JOS SVETUJE, nadaljujemo s praktičnimi nasveti pri izbiri vitla. Tokrat bom osvetlil izbiro glede na zunanje okoliščine – teren, velikost in sestavo gozda (debelino hlodovine) ter intenzivnost dela.
KAKO PRAVILNO IZBRATI DOLŽINO ŽIČNE VRVI?
Odločilni okoliščini za določanje dolžine žične vrvi, ki jo na vitlu potrebujem, sta pokritost gozda z vlakami in naklon terena. Zanimivo je, da se v praksi pogosto izkaže, da je krajša vrv na bobnu pri delu celo prednost. Tako je lažje zagotoviti, da je vrv vedno lepo in trdno navita na boben, poleg tega pa je pri vitlih brez konstantne vlečne sile tudi sama vlečna sila večja, če na bobnu ni preveč vrvi.

Predolgo vrv je namreč precej težko imeti stalno lepo in enakomerno navito. Posledica so poškodbe vrvi, neenakomerno navijanje in v praksi se vrv pogosto pretrga nekje na sredini. Zato je v mnogih primerih bolj smiselno občasno uporabiti podaljšek vlečne vrvi, kot pa imeti na bobnu stalno predolgo vrv.
JEKLENA VRV ALI VRV IZ UMETNIH MATERIALOV?
Pri izbiri vrste vrvi je treba upoštevati tudi gozdno podlago. Če je veliko kamenja, ostrih robov ali skal, je pogosto nujna uporaba jeklene vrvi, saj lahko umetna vrv zaradi drgnjenja hitro poškoduje. Če pa delam večinoma na mehki podlagi, zemlji ali pesku, lahko razmislim tudi o ergonomski vrvi iz umetnih vlaken, ki je lažja za delo in manj obremenjuje hrbet.
Če imam namen uporabljati jekleno vrv, je sistem za podajanje žične vrvi iz bobna kljub dodatnemu strošku zelo smiselna izbira, saj:
- pospeši delo.
- podaljša življenjsko dobo vrvi,
- zmanjša fizično obremenitev upravljalca,
KAJ PA OPREMA VRVI?
Pri izbiri ustrezne opreme žične vrvi velja razmisliti, kakšne hlode bom najpogosteje vlačil.
Če imam debelejše hlode in bom običajno vlačil le enega ali dva naenkrat, lahko na koncu vrvi uporabim drsni kavelj in zanko.
Če pa so hlodi tanjši in jih bom vlačil več hkrati, je bolj smiselno uporabiti več drsnikov na vrvi in paralelni kavelj na koncu, lahko pa tudi končnik z zagozdo. Tako je pripenjanje hitrejše in delo bolj učinkovito.
Več praktičnih nasvetov glede izbire, vzdrževanja in pravilne uporabe vrvi v praksi bom z vami delil v enem izmed prihodnjih prispevkov.
ENOSTAVNEJŠI ALI PROFESIONALEN VITEL?
Koliko bom v gozdu delal? Je temeljno vprašanje, ko se odločam med izbiro enostavnejšega vitla ali vitla z več funkcionalnostmi oz. celo profesionalnega vitla.
Površina gozda je pomembna predvsem zato, da lahko ocenim, koliko dni v letu bom dejansko delal z vitlom. Bo to en teden na leto, en mesec, pol leta ali celo več?
Manj dni dela običajno pomeni, da lahko izberem enostavnejši vitel, mehanski. Če pa v gozdu delam veliko, potem je smiselno razmisliti o elektrohidravličnem vitlu z radijskim daljinskim krmiljenjem, saj je delo hitrejše, varnejše in dolgoročno tudi manj naporno.

PRAKTIČNI PRIMERI IZBIRE VITLA GLEDE NA TRAKTOR IN DELO
Če zelo poenostavim in povzamem nekaj tipičnih primerov iz prakse:
- Manjši traktor do 35 KS, debelina hlodov okoli 30–40 cm, krajše spravilne razdalje in nekaj dni dela na leto v manjšem gozdu (1–2 ha): v tem primeru lahko izberem vitel z vlečno silo 35 ali 45 kN.
- Traktor 20 do 50 KS in podobne razmere v gozdu, delo do teden ali dva na leto: zadostoval bo vitel z 45 kN vlečne sile.
Krmiljenje lahko izberem mehansko (enostavno in najceneje) ali elektrohidravlično, ki ga lahko kasneje nadgradim z radijskim daljinskim krmiljenjem. Naprednejše krmiljenje je smiselno predvsem, če z vitlom delam več kot dva tedna letno. Pri mehanskem ali kabelskem krmiljenju običajno sodelujeta dve osebi, zato lahko vsaka napaka v komunikaciji hitro privede do nezgode. - Traktorji med 35 in 70 KS so primerni za vitle z vlečno silo okoli 55 kN. Če delam manj, je lahko to mehanski vitel ali elektrohidravlični vitel s kabelskim upravljanjem.
- Traktorju 50–90 KS ustreza vitel z vlečno silo vsaj 65 kN. Če delam manj (do dva tedna letno), lahko izberem mehanski ali elektrohidravlični vitel s kabelskim upravljanjem. Če pa je vitel upravljan z radijskim daljinskim upravljanjem, je primeren tudi za profesionalno rabo.
- Traktorju 70–135 KS pristoji vitel z vlečno silo okoli 85 kN. To so že pravi vitli za profesionalno rabo, zato o mehanskem krmiljenju tukaj praktično nima več smisla razmišljati.
- Za velike traktorje nad 100 KS priporočam vitle z vlečno silo 90 ali 105 kN. V tem razredu lahko glede na potrebe in raznolikost terena uporabljamo tudi dvobobenske vitle.
RAZLOGI ZA IZBIRO ELEKTROHIDRAVLIČNEGA IN RADISJKEGA KRMILJENJA
Če izberem elektrohidravlično krmiljenje vitla – kar je pri večjih vitlih danes že standard – potem vsekakor priporočam tudi radijsko daljinsko krmiljenje. Razlogi zanj so več kot upravičeni:
- večja varnost,
- delo lahko opravlja en sam upravljalec,
- boljša ergonomija,
- hitrejše delo,
- večja produktivnost,
- bolj ekonomično delo.

ČE VITEL ŽE IMAM IN KUPUJEM NOVEGA
Če se odločam za menjavo vitla, je izbira običajno precej lažja. Poznam lastnosti in zmogljivost starega vitla, poznam svoje potrebe in vem, kaj pri novem vitlu potrebujem oziroma kaj si želim izboljšati.
Zato je menjava vitla pogosto bolj premišljena in končna odločitev tudi bolj pravilna kot pri nakupu prvega vitla.
ZNANJE – POMEMBEN VIDIK PRED NAKUPOM VITLA!
Eden izmed vidikov, na katerega ljudje ob nakupu (prvega) vitla pogosto premalo pomislijo, je znanje za delo z vitlom. Če z delom v gozdu še nimamo izkušnej, ali v svoje znanje nismo povsem prepričani, je zelo smiselno obiskati kakšen tečaj ali gozdarsko šolo.
Prav tako sam vedno priporočam, da pred uporabo skrbno preberemo navodila za priključitev in uporabo vitla (ob nakupu skeniraj kodo na vitlu) ter si ogledamo informativne videe, četudi se na delo z vitli že spoznamo.
Prav znanje in pravilna uporaba opreme sta tista, ki lahko bistveno zmanjšata ali preprečita hujše nesreče v gozdu.
V naslednjem prispevku se bom podrobneje posvetil zelo pomembnemu sklopu vitla – sklopki in zavori vitla, ki imata velik vpliv prav na varnost, življenjsko dobo vitla in udobje pri delu.
Ostanite z mano tudi v nadaljevanju – delil bom nekaj konkretnih izkušenj s terena in praktičnih nasvetov iz vsakodnevnega dela v gozdu.
English
Deutsch