JOS: Praktični nasveti in izkušnje s terena

V prejšnjem prispevku smo govorili o izbiri vitla glede na traktor, teren, dolžino vrvi in intenzivnost dela. Tokrat se bom posvetil dvema sestavnima deloma vitla, ki ju uporabniki pogosto jemljejo kot nekaj samoumevnega, v resnici pa močno vplivata na varnost, zanesljivost in življenjsko dobo vitla: sklopki in zavori.

ZAKAJ GOZDARSKI VITEL POTREBUJE SKLOPKO?

Pred leti sem bil ob testiranju naših vitlov v Nemčiji prisoten pri enem izmed uporabnikov na Bavarskem. Med pogovorom je pohvalil naš vitel, nato pa dodal, da je sam izdelal še boljšega iz starega diferenciala tovornjaka. Povedal je, da je bil vitel »neskončno močan« in da je »samo« trikrat prevrnil traktor.

Razlog je bil preprost: vitel ni imel sklopke.

Ta zgodba zelo dobro ponazarja, zakaj sodoben gozdarski vitel potrebuje kakovostno sklopko. Njena naloga ni zgolj prenos moči, temveč tudi zaščita celotnega sistema pred preobremenitvami.

KAKO DELUJE SKLOPKA?

Večina uporabnikov pozna sklopko iz avtomobila. Pri t. i. suhi sklopki gre za sistem, kjer se med dve kovinski površini stisne torna obloga. Ko se sklopka vključi, trenje med površinami omogoči prenos vrtilnega momenta oziroma vrtenja.

Ker je sila vklopa omejena, pride pri preobremenitvi do zdrsa sklopke. Takrat se prenos moči prekine oziroma zmanjša in s tem zaščiti pogonske elemente vitla ter traktor.

Preprosto povedano: če sklopka zdrsne, vas opozarja, da ste jo preobremenili.

V takem primeru ne smemo iskati načina, kako vitel še bolj obremeniti, temveč moramo del bremena odpeti.

Če sklopka zdrsi, nekaj odpni!

To je eno izmed osnovnih pravil varnega dela z vitlom.

ZAKAJ JE POMEMBNA VELIKOST SKLOPKE?

Pri izbiri ustrezne opreme žične vrvi velja razmisliti, kakšne hlode bom najpogosteje vlačil.
Pri sklopkah velja zelo preprosto pravilo: večja kot je delovna površina, manjša je obremenitev posamezne obloge.

Prenos vrtilnega momenta je namreč odvisen od:

  • sile vklopa,
  • velikosti tornih površin.

Če ima sklopka več tornih oblog oziroma večjo delovno površino, lahko prenese enak vrtilni moment z manjšo obremenitvijo posameznih delov.

Posledica je:

  • manj obrabe,
  • nižje temperature,
  • daljša življenjska doba celotnega sistema.

Preprosto povedano:

Več oblog pomeni daljšo življenjsko dobo.

KAKO DOLGO ZDRŽI SKLOPKA?

Marsikdo misli, da so sklopke potrošni material, ki ga je treba pogosto menjavati. V praksi pa kakovostna sklopka ob pravilni uporabi zdrži izjemno dolgo.

Spomnim se uporabnika našega dvobobenskega vitla, ki je prišel na servis z opombo, da vitel »slabo vleče«. Po pregledu smo ugotovili, da ni bila težava v obrabi sklopke, temveč v prekomernem mazanju verige. Mast je prišla na torne obloge sklopke in zmanjšala trenje.

Najbolj zanimiv podatek pa je bil, da je bilo s tem vitlom do takrat izvlečenih približno 40.000 kubičnih metrov lesa.

Debelina tornih oblog je bila še vedno praktično enaka kot pri novem vitlu.

To lepo pokaže, da pri normalni uporabi sklopka skoraj ne obrablja oblog, saj zdrs nastopi le izjemoma in za zelo kratek čas.

KAJ JE NALOGA ZAVORE?

Drugi pomemben element vitla je zavora.

Večina sodobnih gozdarskih vitlov uporablja tračno zavoro, ki je iz varnostnih in uporabnih razlogov dimenzionirana tako, da zadrži najmanj 25 % večjo silo od nazivne vlečne sile vitla.

Pri gozdarskih vitlih govorimo predvsem o t. i. parkirni zavori.

Ko je zavora aktivirana, tračni sistem tesno objame boben in ga drži na mestu. Deluje podobno kot ključ za oljni filter s trakom, ki objame filter in prepreči njegovo vrtenje.

To pomeni, da lahko uporabnik hlodovino vleče proti skladišču ob kamionski cesti samo s pomočjo zavore, medtem ko boben ostaja zanesljivo blokiran.

Ko zavoro sprostimo, se žična vrv lahko odvija. To izvajamo ročno ali s pomočjo drugih sistemov za podajanje vrvi, vedno pod nadzorom upravljalca.

POMEMBNOST KAKOVOSTNIH OBLOG

Torne obloge sklopk in zavor so izdelane iz posebnih materialov, prilagojenih zahtevnim delovnim pogojem.

Že dolgo ne vsebujejo več azbesta, ki je bil nekoč pogosto uporabljen, danes pa je zaradi zdravstvenih tveganj prepovedan.

Obloge se razlikujejo glede na:

  • namen uporabe (sklopka ali zavora),
  • sestavo materiala,
  • vrsto armature,
  • prisotnost čistilnih utorov.

Pri tračnih zavorah so čistilni utori zelo koristni. Boben med daljšim mirovanjem namreč lahko oksidira, utori pa ob začetku dela hitro očistijo kontaktno površino in zagotovijo zanesljivo delovanje zavore.

KAJ SE ZGODI, ČE SKLOPKA ALI ZAVORA DRSI?

Vsako drsenje pomeni trenje. Vsako trenje pa ustvarja toploto. Kratkotrajno drsenje je pri delovanju povsem normalno, dolgotrajno drsenje pa lahko povzroči resne poškodbe.

Če med delom opazite:

  • močan vonj po zažganem,
  • moder dim iz vitla,
  • nenavadno segrevanje,

je zelo verjetno prišlo do pregrevanja tornih oblog.

V takšnem primeru je velika možnost, da so obloge poškodovane in bo potreben obisk servisa ter menjava sklopke ali drugih obrabljenih delov.

Zato nikoli ne ignorirajte opozorilnih znakov, ki vam jih daje stroj.

SKLOPKA IN ZAVORA NISTA SAMO TEHNIČNA DETAJLA

Uporabniki pogosto največ pozornosti namenijo vlečni sili vitla, dolžini vrvi ali radijskemu upravljanju. Vendar sta prav sklopka in zavora tista elementa, ki v ozadju vsak dan skrbita za varnost, zaščito stroja in zanesljivo delovanje.

Dobro zasnovana sklopka ščiti vitel pred preobremenitvami, kakovostna zavora pa zagotavlja varen nadzor nad bremenom.

Ko govorimo o kakovostnem gozdarskem vitlu, zato ne govorimo zgolj o številu kilonjutnov vlečne sile, temveč tudi o rešitvah, ki uporabniku omogočajo varno in dolgoročno zanesljivo delo.

V naslednjem prispevku se bomo posvetili še enemu pomembnemu področju – žični vrvi, njeni izbiri, vzdrževanju in pravilni uporabi, saj prav vrv predstavlja neposredno povezavo med vitlom in lesom, ki ga spravljamo iz gozda.