SLOVENSKA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA SO MED NAJDRAŽJIMI V EVROPI
Pozdravljeni, ljubitelji gozdarstva in lastniki gozdov!
Tokrat se bomo poglobili v eno izmed ključnih tem, ki vplivajo na našo dejavnost – cene kmetijskih zemljišč, med katerimi so seveda tudi gozdovi. Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da nimajo neposrednega vpliva na nas, lastnike gozdov, pa je njihov pomen v resnici velik in zelo občuten. Cena gozdnih zemljišč lahko med drugim vpliva tudi na donosnost naših investicij v gozdarske stroje.
Kmetijska zemljišča predstavljajo ne samo osnovo za pridelavo hrane, temveč tudi ključno okolje za rast gozdov. Vse pogosteje se srečujemo z izzivi, ki jih prinaša spreminjajoče se okolje, podnebne spremembe in potreba po trajnostnem gospodarjenju z gozdovi. Prav v tem kontekstu se še posebaj izkaže pomen cen kmetijskih zemljišč.
Slika 1: Cene slovenskih kmetijskih zemljišč so po višini na petem mestu v Evropski uniji.
Visoke cene kmetijskih zemljišč lahko vplivajo na naše možnosti za razvoj in ohranjanje gozdov. Ko so cene zemljišč previsoke, je seveda težje kupiti nova gozdna zemljišča, nova zemljišča za vzpostavitev novih gozdov ali za razširitev obstoječih. To lahko omeji našo sposobnost ter željo za obnovitev gozdnih ekosistemov ali za izvedbo potrebnih ukrepov za varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci.
Poleg tega visoke cene kmetijskih zemljišč lahko vplivajo tudi na donosnost naših investicij v gozdarsko opremo in stroje. Če je cena zemljišč previsoka, se lahko znajdemo v situaciji, kjer je težko upravičiti naložbe v nove stroje ali tehnologijo, ki bi izboljšali našo produktivnost pri delu v gozdu.
Slika 2: Cene gozdnih zemljišč lahko posredno vplivajo tudi na donosnost naših naložb v posodobitev naše gozdarske mehanizacije. Na sliki je Tajfunova gozdarska prikolica GAP z vgrajenim hidravličnim dvigalom Tajfun DOT.
ANALIZA CEN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NAM LAHKO ZELO POMAGA PRI NAČRTOVANJU IN PRILAGAJANJU NAŠIH STRATEGIJ GOSPODARJENJA Z GOZDOM IN VLAGANJU V POSODOBITEV NAŠE GOZDARSKE MEHANIZACIJE
Po drugi strani pa višanje cen gozdnih zemljišč lahko pomeni tudi večanje vrednosti naših gozdov in s tem tudi lesnih sortimentov, ki jih imamo v svojih gozdovih. V tem kontekstu je morda naložba v novo gozdarsko mehanizacijo za spravilo ali predelavo hlodovine zelo dobrodošla. S posodobljeno gozdarsko mehanizacijo kot so sodobni gozdarski vitli, hidravlična dvigala, gozdarske prikolice in tudi rezalno-cepiolni stroji lahko povečate svojo produktivnost in storilnost pri delu v gozdu.
ANALIZA CEN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V EU V LETU 2022
V nadaljevanju povzemamo pregled cen kmetijskih zemljišč v Evropski uniji v letu 2022, primerjali pa smo jih tudi s cenami, ki so veljale leto prej. Glede na statistiko Eurostata je bila leta 2022 povprečna cena za hektar kmetijskega zemljišča v EU 10.578 evrov.
Slika 3: Prikaz statistike cen kmetijskih zemljišč v EU za leto 2022 (vir: Eurostat)
Najdražja kmetijska zemljišča so, že od kar se je ta otoška državica pridružila EU, na Malti, saj tudi tukaj ceno določa ponudba, ki je omejena z naravnimi viri. V letu 2022 se je cena kmetijskega zemljišča na Malti tudi najbolj podražila v celotni EU, in sicer za kar 28,24 % na 233.230 evrov za hektar.
Sledila je Nizozemska s povprečno ceno 85.431 evrov na hektar, pri čemer je v najdražji od nizozemskih regij (Flevoland) cena dosegla 150.644 evrov, v najcenejši, v nizozemskem delu Frizije, pa 66.051 evrov. Na tretjem mestu je Luksemburg s povprečno ceno 42.720 evrov na hektar, za velikim vojvodstvom pa sledi Irska s povprečno ceno 38.013 evrov in razmeroma majhnimi razlikami po regijah.
V Luksemburgu se je cena iz 2021 v 2022 znižala za kar 10 %, v državah ki po lestnvici sledita, pa se je povišala, na Irskem za odstotek, v Sloveniji pa za nekoliko več kot 4 odstotne točke.
SLOVENSKA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA PETA NAJDRAŽJA V EU
Peto mesto ne lestvici držav z najdražjimi kmetijskimi zemljišči pa je leta 2022 zasedla Slovenija. Povprečna cena kmetijskega zemljišča za celotno državo je bila 23.282 evrov, pri čemer je bilo zaznati precejšnje cenovne razlike v posameznih regijah in je bila povprečna cena v vzhodni Sloveniji 20.075 evrov, v zahodni Sloveniji pa 39.494 evrov.
Slovenja tako precej vodi pred naslednjo državo Grčijo, kjer je cena za hektar »le« 13,571 €.
Zanimiva je tudi sprememba cene v Španiji, ki se je, glede na leto poprej, spremenila za kar 26 odstotnih točk, cene so se iz 12.938 € znižale na 10.163 € za hektar. Res pa je, da so podatki za Španijo nekoliko posebni, saj vsebujejo tudi cene za zemljišča na Kanarskih otokih, kjer cene dosegajo precej drugačne vrednosti kot v celinski Španiji.
V drugo stran pa izstopajo Češka, Bolgarija, Poljska, Estonija in Slovaška, kjer so se cene močno povečale. V Španiji gre v resnici sicer bolj za korektiv, saj je cena iz 2020 zrastla skoraj točno za toliko, kot je padla v 2022, tako da so se cene v resnici vrnile na nivo iz leta 2020. Češka je s svojim povečanjem prehitela Poljsko, v obeh pa je povečanje cene tudi posledica povpraševanj iz sosede Nemčije.
NAJCENEJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA PRI JUŽNIH SOSEDIH
Na dnu lestvice je bila med 21 članicami EU-ja, ki so Eurostatu sporočile podatke, slovenska južna soseda Hrvaška. Ne gre pa zanemariti dejstva, da cene na Hrvaškem počasi, a vztrajno rastejo že od kar se je pridružila Evropski Uniji. Podatki so na voljo od leta 2015, ko je bila cena 2726 € za hektar kmetijske površine, cene pa so rastle v povprečju za štiri odstotne točke. V letu 2022 je tako cena za hektar kmetijskega zemljišča na Hrvaškem znašala 3700 evrov, nekoliko več kot 2021, ko je znašalo povprečje 3.661. Cena je bila na obsežnih kmetijskih ravnicah panonske Hrvaške seveda nižja, medtem ko je bila v jadranskem delu leta 2022 znatno višja, in sicer 5202 evra.
Le nekoliko višje ravni cen so bile v letu 2022 v Latviji, na Slovaškem, v Litvi, na Madžarskem in v Estoniji. Razmeroma poceni je bila kmetijska zemlja tudi v evropski kmetijski velesili Franciji. V povprečju je hektar v državi stal 6130 evrov, po regijah v državi pa je bil cenovni razpon od nekaj manj kot 2700 evrov do več kot 12.000 evrov.
TREND CEN KMETISJKIH ZEMLJIŠČ V SLOVENIJI KAŽE NA VZRTRAJNO NARAŠČANJE CEN
Pomembno se je zavedati, da s spremljanjem trendov cen zemljišč lahko bolje predvidimo, kako se bo razvijal trg in kje so morda priložnosti za investicije. Razumevanje dinamike cen nam omogoča bolj premišljeno in uspešno upravljanje naših gozdov ter prilagajanje na spremenjene okoliščine. Zato je pomembno, da ohranjamo zavest o njihovem vplivu in se nenehno učimo ter prilagajamo novim razmeram.
Viri:
- Eurostat – https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/main/search/-/search/estatsearchportlet_WAR_estatsearchportlet_INSTANCE_bHVzuvn1SZ8J?text=Agricultural+land+prices+and+rents+-+statistics&etrans=sl
- Geodetska uprava Republike Slovenije